Nemška zvezna vlada je sporočila, da so številke prostovoljnih odhodov tujcev iz države stabilne. V letu 2023 je več kot 30.000 oseb zapustilo Nemčijo s tako imenovanim dokazilom o prehodu meje, kar je dokument, ki potrjuje prostovoljni odhod in prehod državne meje. To število je ostalo stabilno v primerjavi s prejšnjimi leti, kar nakazuje na dosleden trend pri reševanju vprašanj prebivalcev brez dovoljenja za bivanje. Ti podatki so bili predstavljeni v odgovoru vlade na vprašanje, ki ga je vložila stranka Levica. Stranka Levica je poudarila, da bi morala ta stabilnost prostovoljnih odhodov biti dodaten razlog, da se v javnosti manj govori o deportacijah. Po njihovem mnenju bi se morala politika osredotočiti na bolj humane in prostovoljne rešitve za osebe, ki nimajo urejenega bivalnega statusa, namesto da se poudarjajo prisilni ukrepi, kot so deportacije. Ta stališča odražajo širšo razpravo v Nemčiji o migracijski politiki in ravnotežju med nadzorom meja ter človekovimi pravicami. Dokazilo o prehodu meje je pomemben instrument, saj omogoča osebam, ki se odločijo za prostovoljni odhod, določen status in potencialno olajša ponovni vstop v primeru, da se v prihodnosti izpolnijo pogoji za zakonito bivanje. Podatki kažejo na učinkovitost obstoječih programov za podporo prostovoljnim odhodom, hkrati pa odpirajo vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške migracijske politike in vplivu na integracijo in socialno kohezijo.

Zvezna vlada Nemčije bo dežele razbremenila za 340 milijonov evrov pri izplačilu pokojnin iz nekdanje Vzhodne Nemčije (DDR). 35 let po združitvi Nemčije še vedno obstajajo zahteve za posebne in dodatne pokojnine, za katere dežele plačujejo milijarde. Ta poteza zvezne vlade predstavlja pomemben korak, vendar ostaja vprašanje, ali bo to zadostovalo za dolgoročno rešitev.

Vodja nemškega obrtniškega združenja je kritičen do trenutne gospodarske situacije in poroča o slabi volji med obrtniki. Glavni razlog za nezadovoljstvo je neizpolnjena obljuba zvezne vlade o znižanju davka na električno energijo, kar je povzročilo frustracije in občutek, da jih politika pušča na cedilu. Obrtniki opozarjajo, da obljubljena konjunkturna prelomnica, ki jo je napovedala koalicija, se ni zgodila.

Nemški mestni svet (Städtetag) je izrazil zaskrbljenost glede financiranja vozovnice Deutschlandticket za leto 2026. Čeprav so zvezne dežele in država izrazile podporo za letošnje leto, financiranje za prihodnje leto ostaja negotovo. Mestni svet svari pred "visečo zgodbo", če se financiranje ne bo uredilo pravočasno, saj se načrti zvezne vlade in dežel ne ujemajo. Poudarjajo, da je treba financiranje čim prej urediti, da bi se izognili negotovosti glede prihodnosti vozovnice.

Po zveznem notranjem ministrstvu je tudi nemško kanclerstvo izrazilo zadržanost glede ponudb nemških mest za sprejem ranjenih otrok iz Gaze. Uradnih prošenj s strani mest za sprejem otrok iz Gaze in Izraela na zvezni ravni še ni bilo. Šef kanclerstva Frei je izrazil mnenje.

Zvezna vlada Nemčije si prizadeva končati program sprejemanja ogroženih Afganistancev, vendar obstajajo še neizpolnjene obljube, ki obremenjujejo sodišča.

Nemška vlada je sporočila, da trenutno ne bo znižala davka na letalske vozovnice, saj v zveznem proračunu ni na voljo manevrskega prostora, kljub temu da je bila napovedana obremenitev letalskih prevoznikov. To se je zgodilo kljub zavezi v koalicijski pogodbi, da bodo znižali davke. Turistični koordinatorji so pozvali k znižanju davka, saj so obljube v koalicijski pogodbi in osnutku proračuna ostale neizpolnjene. Letalska vozovnica je bila povišana maja 2024, zaradi česar je bila kritika letalskih združenj in podjetij še večja.

Nemške občine so kljub naraščajočim prihodkom zabeležile rekordne primanjkljaje v višini 24,8 milijarde evrov, kar je zaskrbljujoč trend. Še posebej kritično je v Severnem Porenju-Vestfaliji, kjer je imelo v letu 2024 le 16 od 430 občin uravnotežen proračun, stroški za osebje pa so se v desetih letih skoraj podvojili. Tudi Turingija, ki je bila do zdaj finančno stabilna, se sooča z dramatičnim poslabšanjem finančnega stanja. Glavni razlogi za povečanje primanjkljaja so naraščajoči socialni stroški in stroški dela.

Nemška pristanišča so od zvezne vlade zahtevala milijardno finančno podporo za odpravo obsežne škode in izboljšanje infrastrukture. Potrebne so naložbe v višini 15 milijard evrov, ki bi pokrile sanacijo dotrajanih pomolov ter izboljšanje povezav s prometnim omrežjem v zaledju. Predstavnica združenja pristanišč je izpostavila več državnih finančnih virov kot možne poti za zagotovitev sredstev, med drugim tudi del obrambnega proračuna.

Hamburg se je leta 2024 uvrstil na prvo mesto v Nemčiji po povprečnem mesečnem zaslužku s 4.527 evri, kar je bil najvišji znesek v državi. Ta podatek je bil del splošnega rahlega povečanja plač, medtem ko so najnižje plače zabeležili v Mecklenburg-Vorpommernu ter v treh vzhodnonemških zveznih deželah.

Približno vsak peti zaposleni s polnim delovnim časom v Nemčiji, kar znaša okoli 4,6 milijona ljudi, zasluži manj kot 2750 evrov bruto na mesec. Ta podatek, ki je bil razkrit v odgovoru zvezne vlade na vprašanje poslanca Dietmarja Bartscha iz stranke Levica, poudarja problematično raven dohodkov, ki se postavlja vprašanje o zadostnosti za primerno pokojnino in primerjavi s povprečnimi zaslužki. Omenja se tudi, da 40 odstotkov oziroma 9, [preostanek podatka ni bil podan v vnosu], kar dodatno kaže na velike razlike v plačah.

Nemške zakonite zdravstvene zavarovalnice, združene v GKV-Spitzenverband, so pozvale zvezno vlado, naj prevzame stroške zdravstvenega varstva za prejemnike socialne pomoči, imenovane 'Bürgergeld'. Zavarovalnice letno plačajo deset milijard evrov za zdravljenje teh oseb, denarja pa ne dobijo povrnjenega, kar povečuje razkorak med prihodki in odhodki. Predsednik ene izmed zavarovalnic, Blatt, je poudaril, da to neravnovesje predstavlja velik finančni pritisk na sistem zdravstvenega varstva.